
Kaj obiskati v Splitu in okolici v 7 dneh
13 junija, 2024
Hrvaška – Najboljša mesta za družinske počitnice?
14 junija, 2024Ko prideš na Hrvaško na poletne počitnice, verjetno voziš po avtocesti, da bi čim prej prispel na cilj. Toda tisti, ki ne bežijo pred ovinki, razgledi in malo pustolovščine, bodo cenili izkušnjo vožnje po "magistrali".
Poletje. Vročina. Opravljena je mejna kontrola in končno si na Hrvaškem.
Zdaj, odvisno od tega, od kod prihajaš, je zelo verjetno, da se boš preko Zagreba odpravil proti jadranski obali.
Prav tako, če si bolj tip "Pomembno je potovanje, ne cilj!" osebe, te čaka prava mala pustolovščina, saj hrvaške "D" ceste nudijo izjemno doživetje vožnje, ki ga bo znal ceniti vsak ljubitelj avtomobilov.
Osebno sem vozil športne avtomobile z več konjskimi močmi, kot jih boš kadarkoli potreboval, limuzine segmenta D, križance in SUV-je. Vedno je bilo zabavno, vendar so bili poseben užitek vožnje s športnimi kupeji, še posebej z ročnim menjalnikom in pogonom na zadnja kolesa.
Preden se odpravimo na to potovanje, si predstavljaj, da si popolnoma spočit/a, zgodnje je jutro, spil/a si svojo jutranjo kavo in si na poti proti Splitu.
Naš seznam krajev za mimo vožnjo (in nekaj postankov) vključuje: Karlovac, Slunj, Plitvička jezera, Korenica, Udbina (nekdanja vojaška letalska baza), Zrmanja, Knin, Miočić, Lemeško sedlo, jezero Peruča, Sinj in Split.
Pred vsemi svojimi potovanji rad zavrtim tisto pesem od Blues Brothers: "It's 106 miles to Chicago, we got a full tank of gas, half a pack of cigarettes, it's dark... and we're wearing sunglasses."
Ti verzi me vedno spravijo v dobro voljo!
Od Zagreba do Karlovca
Da bi čim bolj preprosto pojasnili to potovanje, si predstavljajmo, da se naša vožnja začne na avtobusni postaji Zagreb.
Sama pot ni preveč zapletena — mesto je lahko malo prometno, vendar v poletnih jutrih promet še ni začel.
Vozil boš proti Lučkemu vzdolž Jadranske avenije — ista pot, ki vodi do naše najdaljše avtoceste, A1, ki povezuje Zagreb z jugom. Ko prečkaš reko Savo, boš v območju Novega Zagreba in vedel boš, da greš v pravo smer, ko boš šel mimo trgovskega centra Arena Zagreb. Pred vstopom na avtocesto zavij proti Puškarićevi ulici, ki te bo dalje vodila na cesto Gornjostupička.
Tukaj je cesta manj prometna in počasi te bo vodila proti Jastrebarskemu — to je hrvaška državna cesta D1.
Moj nasvet je vestno upoštevati omejitve hitrosti, saj veliko ljudi prečka cesto zaradi pomanjkanja prehodov za pešce.
In ja, od tu do Karlovca je veliko kamer. Ko pa končno prispeš v Karlovec, se lahko malo sprostiš. Še vedno jih lahko pričakuješ, vendar ne tako pogosto.

Pontonski most v Karlovcu (Vir: Visit Karlovac)

Pogled na Karlovec iz zraka (Vir: Visit Karlovac)

Grad Dubovac (Vir: Visit Karlovac)
Karlovec do Plitviških jezer
Do zdaj si se že navadil/a na vožnjo po vijugastih cestah, tako da nekaj (manjših) ovinkov skozi nekaj majhnih vasi ne bo veliko motilo ritma vožnje.
Običajne omejitve hitrosti bodo med 40 km/h in 90 km/h.
Ni niti potrebno voziti hitreje, sicer boš zamudil/a čudovito panoramo. Na ta način boš doživel/a Hrvaško, ki se je razvijala pod drugačnimi kulturnimi vplivi v primerjavi z obalo.
Na tej poti bo tvoj prvi cilj skromno, nekoliko idilično mesto Slunj.
Zakaj Slunj?
Naselje, ki leži na stičišču rek Slunjčica in Korana, obdano z neverjetno zelenjem in neokrnjeno naravo.
Zveni klišejsko reči "neokrnjena narava", ampak od Slunja do Knina je to resničnost. Moj nasvet je, da si tukaj vsekakor vzameš premor.
Ni velik po ničemer, kar pomeni, da si lahko vzameš pol ure, pretegneš noge, se sprehodiš do reke, si ogledaš slapove in sprostiš misli.
Na koncu te v dolini čaka vas Rastoke. Upam si trditi, da ni boljše terapije.
Ko prispeš v Slunj, bo na levi strani veliko parkirišče — ne moreš ga zgrešiti.
Takoj čez cesto je nekaj pekarn, restavracij s hitro prehrano in kavarn — ampak moj nasvet je, da se preprosto sprehodiš, vdihneš svež zrak in nadaljuješ pot.

Vas Rastoke pri Slunju (Vir: Unsplash)

Slapovi Rastoke (Vir: Unsplash)
Plitviška jezera
Naš največji in najbolj znan narodni park; verjetno eden najbolj znanih narodnih parkov na svetu. Da, to so Plitviška jezera.
Čeprav mi je res všeč, to ni kraj, kjer bi ti priporočil/a, da si vzameš premor. Zakaj?
Ker boš preživel/a vsaj pol dneva, da ga popolnoma raziskuješ — to ni kraj, kjer lahko samo na hitro sprehodiš.
Torej, za to potovanje je bolje, da ga izpustiš. Nazadnje, to je drugačno potovanje.
Če si želiš obroka, je ob tem delu poti nekaj dobrih restavracij, vendar osebno bi mi bilo težko narediti premor zdaj, še posebej po mojem običajnem kratkem postanku v Slunju…
Pravo hrvaško doživetje "magistrale" te bo pripeljalo do naslednjega postanka v Korenici.

Plitviška jezera (Vir: Unsplash)
Korenica
Osebno bi šel mimo te lokacije, če ne bi bilo enega zelo posebnega kraja, ki je postal tradicija za skoraj vsakogar, ki vozi proti Jadranski obali — ali iz nje proti Zagrebu.
Iskreno, vsakdo, ki vozi po magistrali, bo vsaj enkrat v življenju naredil postanek v Restavraciji Macola, si privoščil hitro pijačo (moj izbor je espresso) in kosilo.
Če si z otroki, boš to še posebej užival/a, saj Macola ponuja glavno atrakcijo. Dva znana rjava medveda, Brundo in Mrki! Velik prostor za Macolo je ograjen samo zanje, kjer imajo dovolj prostora za gibanje in redno skrbijo zanje.
Ko končaš s premorom, prestavi v višjo prestavo in se odpravi proti jugu do Knina, mimo Bjelopolja. Tisto, kar te čaka, je moj najljubši del te poti.
The Real Deal
Ko prevoziš Korenico, te čaka eden najboljših vožnjih v Hrvaški.
Pravo navdušenje, ki ga vsak ljubitelj vožnje doživi, ko se vozi po teh cestah; medtem ko ceste flirtajo z veličastnimi pokrajinami, bo obzorje dražilo vijugaste ceste.
Upoštevaj, to je zabaven del potovanja v katerem koli vozilu. Toda ko voziš avto, ki se preprosto podaja ovinkom, kot da bi bil zamerjen — vsak pritisk na plin sproži občuten val moči, ki te potiska naprej. Takrat boš začutil/a to surovo, visceralno povezanost s cesto.
Moj nasvet? Če tega še nisi storil/a, izklopi LDWS.
Ostri ovinki naredijo vožnjo po tem delu ceste bolj podobno plesu, vendar z izklopljenim LDWS-om bo večina izkušenih voznikov vozila v tangencialni liniji.
Zakaj? Ker s tem minimiziraš krmiljenje po vijugastih cestah. Seveda, priporočljivo je, da že poznaš cesto in vedno imaš jasen pogled na vozila v nasprotni smeri.
In medtem ko plešeš ta avtomobilski ples, je čudovita panorama oder, na katerem se predstava odvija. Bušna zelena pokrajina, neskončni pašniki s planinami v daljavi — vse to in še več pod poletnim modrim nebom. Vedel/a boš, da si na pravem mestu ob pravem času.
Ne povej nikomur tega skrivnosti, ampak rad/a malce pritisnem plin na tem delu — seveda, ob optimalnih pogojih!
Udbinska zračna baza
Da bi vedel/a, da voziš po pravi poti, moraš v nekem trenutku preiti mimo nekdanje letalske baze Udbina.
Ko potuješ proti jugu, bo na tvoji levi strani, opazil/a boš dva stara tenka T-55 — resnično jih ne moreš zgrešiti.
V moji glavi je ta lokacija na pol poti do Splita, čeprav karte pravijo, da sem prevozil/a še več. Pot, ki sledi, je nekaj posebnega. Preprosto opazuj kanjone ob strani, kadarkoli imaš priložnost, in začutil/a boš nekaj čarobnega znotraj sebe. Če se odločiš ustaviti zaradi panoramskega pogleda, boš videl/a izvir znane reke Zrmanje.
Rečem ti, na avtocesti, vozijoč 130 km/h ali več, boš to izkušnjo zamudil/a… Prava raznolikost hrvaške notranjosti se resnično pokaže na teh cestah in škoda je, da bi to kdo zamudil.
Skoraj si tam
Kmalu boš prišel/a v Knin. Nenadoma boš morda občutil/a, da je bila vožnja prekratka. Ne skrbi, vsi se tako počutijo.
Zato ti po Kninu priporočam tole.
Ko boš v Kninu, pod nobenim pogojem ne sledi oznakam, ki te vodijo proti Splitu. Verjemi mi! Namesto tega se odpravi proti Drnišu (mesto, znano po pršutu).
Vendar se tukaj ne boš ustavil/a, saj boš približno 15 minut od Drniša prišel/a do križišča, ki vodi proti vasema Biočić in Miočić.
Ko ljudje potujejo proti Splitu, gredo skozi vas Miočić, nato pa čez reko Čikolo proti cesti D56.
To je optimalnejša pot proti Splitu kot slediti D1 iz Knina skozi Sinj. Kljub temu si tukaj zaradi potovanja. Zato naredimo to potovanje še bolj zanimivo z lepimi "potepanji".
The Detour
V Miočiću, na verjetno najhujšem križišču, kar sem jih kdaj videl/a (še posebej za cesto, ki ima tako promet skozi vse leto), ne boš šel/a naravnost. Ne, tukaj boš zavijal/a levo (spomni se, potujemo iz Zagreba proti Splitu).
Cilj je, da dosežeš Lemeško sedlo.
Vozil/a se boš navzgor, spoznaval/a še več ovinkov in še lepše poglede na hrvaške vasi. Ko končaš svoj vzpon, te čaka Lemeško sedlo.
To je relativno nepoznan dragulj, vendar zelo vreden obiska. Podnevi boš videl/a osupljive panorame; ponoči pa boš opazoval/a svetleče galaktično nebo na temnem platnu.
Morda si misliš: "Zakaj mi to govoriš?!" No, preprosto je: povem ti to, ker vem, da se ne bo veliko ljudi odločilo zaviti sem, vendar tisti, ki to storijo, bodo to resnično cenili.
Večina ljudi se tu ustavi, preden se odpravi na planinarjenje proti Svilaji. Toda jaz se tukaj ustavim le zaradi pogleda. Golih gora, grmičevja in malo zelenja.
Če boš karkoli čutil/a, boš imel/a občutek, da tu ni ničesar razen tebe in tega trenutka. "There is nothing in the desert, and no man needs nothing."
Prohod skozi Peručo
Ko končaš z opazovanjem brezkončnega ničesar - in vendar vsega, je čas za nadaljevanje.
Ko se spuščaš proti Vrliki, boš ob strani videl/a drugo največje akumulacijsko jezero na Hrvaškem — jezero Peruča. Razprostira se skoraj čez celotno pot od Vrlike do Sinja. Včasih lahko presahne, vendar na srečo je to redek dogodek, kar pomeni, da te čaka pravo uživanje.
Ko boš prečkal/a to območje, boš šel/a skozi Hrvace, nato Sinj, in v 20 minutah boš moral/a priti do Splita preko Dugopolja, kjer boš videl/a izhod na avtocesto A1. Ko boš sledil/a D1, se boš spustil/a z Klisa, na tvoji desni strani pa boš opazil/a znano trdnjavo Klis (če še ne veš, tam so snemali prizore znane serije — Igra prestolov). Ko se spuščaš po D1 proti Splitu, poskrbi, da slediš omejitvi hitrosti, saj so nameščene kamere za nadzor hitrosti.
Moj nasvet je — spusti plin in prepusti gravitaciji, da opravi svoje delo.
Sama cesta ima veliko ovinkov, zato boš zagotovo imel/a čudovit razgled na polotok, na katerem je postavljen Split, in vsa okoliška območja — vključno z otoki Brač, Čiovo in Šolta.

Vožnja po Hrvaški (Vir: Unsplash)
Nasveti za potovanje
Če se na to potovanje podaš prvič, se verjetno sprašuješ, če je kaj, na kar moraš posebej paziti. Tukaj je povzetek mojih treh najpomembnejših nasvetov za to potovanje.
Nasvet št. 1: Gorivo
Priporočam, da napolniš rezervoar, preden se odpraviš na pot. Hrvaška ima več bencinskih postaj, najbolj znane so: Ina, Petrol; Lukoil, Shell in Tifon. Lahko naletiš tudi na nekaj manjših, vendar so te običajno zelo redke. Če boš potreboval/a postanek za WC, lahko ustaviš tukaj, prav tako pa lahko kupiš prigrizke in pijačo za pot. Od Zagreba do Splita boš verjetno porabil/a malo več kot polovico rezervoarja (seveda je to odvisno od avta, vrste motorja in goriva).
Nasvet št. 2: Omejitve hitrosti in kamere za hitrost
Malokrat boš sam/a na cesti, zato spremljaj, kaj počnejo drugi vozniki. Veš tisto, ko si v Rimu, pač… Kot je že omenjeno v besedilu, bo običajna omejitev hitrosti med 40 km/h in 90 km/h. V vsakem primeru mora biti v skladu z zakonom na Hrvaškem jasno viden znak, da te čaka kamera za hitrost — in ne skrbi, če veš, kako izgledajo, boš videl/a vse potrebne znake pred kamero. Zakaj so kamere potrebne? Ker obstajajo deli ceste, kjer lahko resnično voziš hitreje od omejitve, in večina voznikov bo to tudi storila. Ker pa je veliko naseljenih območij, so kamere tukaj zaradi varnosti vseh. Kar zadeva lokacije kamer, jih bo večina med Zagrebom in Karlovcem, nekaj jih bo okoli Plitvičkih jezer (če se spomnim, je le ena po Korenici), nato pa še nekaj po Kninu, posebej pred Sinjem.
Nasvet št. 3: Policija
Če voziš normalno, ni skrbi. Včasih pa policija postavi "radarske" postaje. Če kdo pred tabo vozi hitro, boš v redu. Če boš edini voznik/ca, te bodo morda prosili, da ustaviš ob strani. Gledaj to iz pozitivne strani, na Hrvaškem (in splošno na Balkanu) obstaja nekakšna skupnost, v kateri ti vozniki, ki prihajajo iz nasprotne smeri, utripajo z smerokazi. Namen tega je, da te opozorijo, da nimaš prižganih luči, da je bila pred tabo nesreča ali da policija čaka.
To je vse za zdaj — srečno pot!